Pogovor z Ivanom Drevom, direktorjem Kmetijske zadruge Šaleška dolina

Dobro poslovanje zadruge je vzgled drugim 

Avtor: Kristjan Hrastar, objavljeno 17. februarja 2021, v časopisu Kmečki glas, št.7.

Kmetijska zadruga Šaleška dolina je že leta vzgled ostalim zadrugam kot primer dobrega poslovanja in skrbnih naložb. Že 16 let je za zdravo rast najbolj zaslužen direktor Ivan Drev, ki pravi, da mesto direktorja zadruge za nikogar ne sme biti samoumevno. Mandat mora biti dan na podlagi poslovnih rezultatov in če ti ne ustrezajo kmetom, lastnikom zadruge, se mora direktor bolj potruditi ali pa zapustiti svoje delovno mesto. Dodaja pa, da mora za vsakim direktorjem stati tudi dobra ekipa sodelavcev, saj trud posameznika ni nikoli dovolj za izvedbo zastavljenih projektov.

Ob tem, ko je direktor Drev našteval projekte, se nam je hitro posvetilo, zakaj je zadruga tako uspešna. »Dobra poslovna zamisel je lahko zlata vredna. Mi smo začeli promovi­rati blagovni znamki Slodar in Ekodar. Prva blagovna znamka je namenjena prodaji jabolk in jabolčnih izdelkov, kot so sokovi, jabolčni krhlji, čips, tolkec ter jabolčno vino oz. po novem cider, vse iz lastnega 18-hektarskega sadovnjaka na Turnu. Vedno pomembnejša pa je blagovna znamka Ekodar, pod okriljem katere tržimo ekološko govedino. Lani smo v času epidemije spletno prodajo ekološkega govejega mesa povečali kar za 735 % glede na leto poprej. Z mesom, sledljivostjo do rej­ca goveda, ceno in našo dostavo smo nove kupce prepričali, da ponovno naročajo in po­stajajo naši stalni kupci,« pravi Ivan Drev in dodaja, da so se v odkup ekološko vzrejenega goveda iz Savinjske in Šaleške doline, Koro­ške, s Kozjanskega, Pohorja in iz Zasavja usmerili že dela 2010 in od takrat tudi gradijo blagovno znamko Ekodar. V nekaj letih so zrasli v največjega ponudnika ekološke govedine pri nas, ki jo od leta 2011 prodajajo po spletu. Spletna prodaja ekomesa zagotavlja štiri delovna mesta, zadrugi pa prinese več milijonov evrov prihodkov na leto.

EKOMESO V PRODAJO PREKO SPLETA

“Odkupimo okrog dva tisoč glav govedi, od tega je 200 vzrejenih na ekološki način. Govedo nam uslužnostno zakoljejo v KZ Rače in KZ Laško, pripravijo prodajne kose mesa pa tudi izdelke, kot so recimo hrenovke in klobase. Predvsem šole, zavodi in vrtci so bili največji odjemalci mesa in hrenovk, sedaj pa izpad zaradi zaprtja zavodov nadomeščamo s prodajo na spletu,” pravi Drev, ki takšno sode­lovanje med zadrugami vidi kot priložnost za zniževanje stroškov. »Zakaj bi imeli sami klav­nico, ko pa nam lahko delo opravijo drugi in pri tem tudi zaslužijo.« Kot smo omenili, na spletu tržijo posamezne kose mesa; če kupec naroči za več kot 50 evrov, je dostava na dom brezplačna. “Od me­sarjev smo dobili že večkrat naročila za nakup celega stegna, vendar ostajamo zvesti svojemu načinu poslovanja. Kaj hitro bi lahko iz enega kupljenega stegna pri mesarju nastalo deset ekoloških stegen goveda, ki bi jih mesar kot takšne prodajal. Tega ne dovolimo in stojimo za svojimi izdelki. Kupci lahko preko QR-kode na izdelku preverijo, od katerega kmeta je bila živina oz. čigavo meso se bo znašlo na njihovem krožniku.” In kako plačujejo ekološko vzrejeno govedo? “V povprečju dobijo rejci 15 do 18% boljše plačilo za teletino in 10% več za govedino.”

Čas epidemije je bil zelo težko obdobje za vse v kmetijstvu. Ivan Drev se spominja: “Z Borutom Florjančičem, zdaj predsednikom Zadružne zveze Slovenije, sva lani marca na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obiskala takratno ministrico Aleksandro Pivec in ji predstavila, da morajo biti zadružne trgovine in vse trgovine s kmetijskim repromaterialom ves čas odprte, saj kmetje potrebujejo seme, gnojila, škropiva in drug kmetijski material. Pivčeva je razumela naša prizadevanja in na Vladi RS dosegla, da so bile trgovine res ves čas odprte.”

Pri spletni prodaji bodo naredili še korak naprej. V mislih imajo projekt spletne prodaje različnih živil in izdelkov na lokalni ravni. “Pokrivali bomo občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje. Na tem območju ponujamo telefonsko naročanje špecerije z dostavo na dom in prav tako še spletno prodajo. Tako zadruga zagotavlja preskrbo starejših in drugih na podeželju z najnujnejšimi stvarmi. Spletno prodajo bomo pozneje skupaj z drugimi zadrugami prek Zadružne zveze razširili po Sloveniji,” napoveduje Drev. Na zadrugi se trudijo iti v korak s Časom tako s prodajo kot tudi z izdelki. Po novem bo­do prodajali alkoholno pijačo cider, poskusno so naredili 800 buteljk, ter jabolčni brandy pod znamko Ethos, ki bo razveselil marsikate­rega ljubitelja žlahtnih pijač. V načrtu imajo še večji projekt, da bi v mestu Šoštanj odprli fontano tolkca. “Dolgoletna tradicija tolkca nam daje možnost, da nadaljujemo zgodbo naših prednikov, ki so v rudnik lahko vsak dan prinesli čutarico tolkca, ki jim je dajal moči za naporno delo.”

Zelo nezadovoljen je direktor Drev z zavarovalnicami glede zavarovanja pridelkov in živali. “Ne splača se nam zavarovati našega zadružnega nasada jabolk. Vsoto, ki bi jo dali zavarovalnicam, dajemo na stran in je namenjena samozavarovanju pridelave. Pri popolnem uničenju pridelka bi v dveh letih poplačali škodo s sredstvi, ki bi jih namenili zavarovalnicam. V okviru zadrug resno razmišljamo o vzpostavitvi lastne, prijazne zavarovalnice, ki ne bo služila na plečih kmetov.”

LESNOPREDELOVALNI OBRAT V PRIHODNOSTI

Zanimali so nas tudi načrti glede projektov v prihodnosti, saj je znano, da je direktor Drev pri tem zelo preudaren. “Predvsem nas zanima odkup lesa in tudi predelava. Lani smo se združili z Gozdarsko zadrugo Vransko in to je bila osnova, da smo začeli od lastnikov gozdov odkupovati les. V našem interesu ni, da ga prodajamo Avstrijcem. Želimo si narediti sodoben lesnopredelovalni obrat, kjer bomo sami razrezovali hlodovino in lesne sortimente izvažali v tujino, če ne bo kupcev pri nas. To je točno tako, kot to sedaj počnejo tujci. Slovenci sami veliko znamo, naj vas spomnim, da je tu v Nazarjah nekoč stal lesnopredelovalni obrat Glin Nazarje, ki je zaposloval 3000 ljudi. Sami želimo oplemenititi les in hkrati narediti center za biomaso, kjer bomo predelovali lesne odpadke. Zgradili bi tudi večjo sušilnico za les. Moja vizija je, da bi imela vsaka regija v Sloveniji veliko žago in da bi izkoristili les, naše naravno bogastvo.”

Predvsem pa si direktor Drev želi večjega povezovanja zadrug tako pri nakupu reproma­teriala kot tudi pri prodaji pridelkov in izdel­kov. »Zadruge II. reda bi lahko imele skupen distribucijski center. Tako bi kmetom zagota­vljali boljše odkupne cene ter tudi nižje stro­ške pri nakupu surovin. Nekatere zadruge so že sedaj močne pri pogajanjih s podjetji, ki do­bavljajo material, združene pa bi zagotovile dobre poslovne pogoje tudi ostalim zadrugam. Ravno takšna združevanja je že pred 150 leti vizionarsko predstavil Janez Evangelist Krek, ki je poudarjal, da če bo zadruga uspešna in močna, bo uspešen tudi kmet. «

KZ Šaleška dolina ima v okviru zadruge tudi socialno podjetje oziroma zavod Darilo narave, kjer je zaposlenih kar nekaj invalidov, ki so na delovnem mestu našli izziv za svoje življenje. Predvsem delajo z jabolki in izdelki iz njih. Direktor Drev je izkušnje za socialno podjetje pridobil kar doma, kjer je žena Sonja ustanovila socialno podjetje – Anja Deafski zavod za šport, izobraževanje, vključevanje in podporo osebam z okvaro sluha in drugim ranljivim skupinam na eko kmetiji. Kasneje so iz tega razvili znamko Anjina shrambica, kjer so občasno zaposleni tudi invalidi, ki pomagajo na kmetiji, Tam delajo tudi testenine, ki jih prodajajo pod omenjeno blagovno znamko, ponosno pove direktor Drev, ki dodaja, da je najbolj zadovoljen in vesel v krogu svoje žene in štirih otrok. Hči Anja je bila trikrat izbrana za naj športnico leta med invalidi na račun osvojenih medalj na olimpijskih igrah in na svetovnem prvenstvu ter je tudi ambasadorka programa Postani športnik. 

Številni projekti in delovna vnema se 70 zaposlenim v šaleški zadrugi tako več kot izplačajo. Tudi lani so poslovali zelo dobro in z večjim dobičkom. Povečali so prodajo, zaposlenim pa so izplačali tudi do 30% višje plače zaradi težjega poslovanja v času koronakrize. “Lani smo imeli več kot 18 milijona evrov prihodkov, letos bi jih radi povečali na 20 milijonov,” za konec pove Ivan Drev.