KZ Šaleška dolina les od kmetov odkupuje po najvišjih cenah, v načrtu imajo tudi izdelavo končnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
Lesna dejavnost pomeni za savinjsko-šaleško regijo velik potencial. Les je kakovosten, najboljša slovenska hlodovina se uporablja tudi za violine, jahte, umetniške izdelke in v restavratorstvu. Tega se zavedajo v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki je pred dvema letoma okrepila odkup lesa in lani pripojila Gozdarsko zadrugo Vransko. »Želeli smo zaščititi kmeta. Les smo začeli odkupovati decembra 2019, medtem ko je bil lani korona odkup,« je pojasnil Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Lani so tako odkupili 10 tisoč kubičnih metrov, medtem ko naj bi tako količino dosegli letos do konca julija, saj so do konca aprila odkupili že 7.500 kubičnih metrov.
»Februarja smo sprejeli sklep, da plačujemo les po najvišji odkupni ceni, in to takoj. Tako smo si na terenu pridobili veliko zaupanje. Vesel sem, da je zaradi tega odletelo kar nekaj špekulantov, ki so izkoriščali kmete. Zaradi škode, ki jo je povzročil lubadar po vetrolomu, so bili kmeti v nezavidljivem položaju. Poleg sicer korektnih odkupovalcev je bilo namreč kar nekaj nekorektnih,« opisuje razmere Drev.
Les se bo še dražil
Sklepa, da bodo les plačevali takoj, ne spreminja dejstvo, da je cena lesa v zadnjem letu, tako kot še številnim drugim surovinam, zrasla za več kot 40 odstotkov. »Držimo se ključnih zavez – da imamo dobro ceno, dobro izmero in klasifikacijo hlodovine ter korektne roke plačila. Kmet zdaj res lahko čuti večjo korist od svojega gozda in gre vanj z veseljem. Želimo, da kmetu gozd pomeni banko,« je slikovit direktor KZ Šaleška dolina. Cene lesa so na ravni izpred petih let, »gotovo pa to še ni končna cena. S to surovino se je v preteklosti v Sloveniji delalo zelo mačehovsko in v prihodnje ji bomo morali dati ustrezno vrednost.«
»Dejstvo je, da je slovenski les najvišje kakovosti. Če primerjamo avstrijsko, nemško in našo smreko, v kakovosti sploh ni primerjave, česar se je zavedal že nesojeni škotski investitor,« pravi Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
Odkupujejo smreko, jelko, bukovino, hrast in druga listavce. Kakovostne lesne asortimane bodo sami pridelovali, saj je v njih tudi največja dodana vrednost. Pri tem pa sogovornik zelo jasno poudarja, da samo klasičen odkup in prodaja lesa doma ali na tujem nista dovolj. »Zato bomo v prihodnjih petih letih vso odkupljeno hlodovino predelali v končni slovenski izdelek z visoko dodano vrednostjo, ki bo zanimiv tudi za tuje trge,« napoveduje Drev.
Novo lesno podjetje in kakovostna delovna mesta
V desetletni načrt so v KZ Šaleška dolina tako zapisali, da postanejo »najboljši lesnopredelovalni obrat s sto tisoč kubičnih metrov letno predelanega lesa v končne produkte; imamo odlične partnerje z vizijo in ekipo, ki bo ta projekt izpeljala«. Drev o podrobnostih, dokler ne bo vse uradno, še ne govori.
Les odkupujejo od skupaj več kot 800 kmetov, med njimi je tudi vseh 400 članov zadruge. Trenutno 80 odstotkov odkupljenega lesa prodajo slovenskim žagam, petino pa še vedno izvozijo. »Na tolikšen delež prodanega lesa doma smo ponosni, saj drugi odkupljeni les še vedno v večinskem delu izvozijo. A zares zadovoljni bomo šele, ko bomo zaokrožili celotno zgodbo, kar pomeni, da bomo les na panju odkupili in na koncu prodali končni izdelek z visoko dodano vrednostjo.«
Hlodovino lahko kmetje kompenzirajo
Uspeh gradijo na dobrih partnerjih
Prvih 25 tisoč kubičnih metrov letne predelave lesa z visoko tehnološko opremo, kot opisuje sogovornik, naj bi v tem podjetju dosegli čez pet let. Drev ne dvomi o globalni konkurenčnosti produktov, ki jih bodo dali na trg. »Naša prednost so nižji logistični stroški ter kakovost lesa in kadrov. Naš izdelek bo primeren za vse konce sveta. Ne vidim razloga, da slovenskega produkta ne bi postavili na primer v Dubaju,« napoveduje Drev, ki je ponosen, da imajo v zadrugi že zdaj izjemne partnerje, denimo M Sora.
Od 60 do 80 delovnih mest se bo po napovedih odprlo v novem lesnopredelovalnem obratu.
Ko bo podjetje, v katerem bo zadruga ena izmed solastnikov, polno obratovalo, bo zadruga od kmetov predvidoma odkupovala do sto tisoč kubičnih metrov lesa na leto. »Prvo leto delovanja predvidevamo, da bo podjetje ustvarilo okoli deset milijonov evrov prihodkov, zelo kmalu pa naj bi poslovalo s pozitivno ničlo. Ključnega pomena je, da bomo ustvarjali in tržili izdelke z visoko dodano vrednostjo, da bo na primer gorski kmet čutil, da ima ta les, ki ga vzdržuje in se prenaša iz generacije v generacijo, res pravo vrednost. Nekoč je gozd že imel vrednost in v Sloveniji smo znali skrbeti za biotsko raznovrstnost. A dejstvo je, da je ta dejavnost zahtevna. Dejstvo pa je tudi, da je slovenski les najvišje kakovosti. Če primerjamo avstrijsko, nemško in našo smreko, v kakovosti sploh ni primerjave, česar se je zavedal že nesojeni škotski investitor,« pojasnjuje Drev ob spominjanju zgodbe z neuspešnim vstopom podjetja BSW Timber na slovenska tla z gradnjo žage na Gomilskem, s čimer je padla v vodo predvidena 40-milijonska naložba.
800 kmetov prodaja les Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, med njimi je tudi vseh 400 članov zadruge.25 tisoč kubičnih metrov lesa na leto naj bi predelali v novem lesnopredelovalnem obratu.
Prihodki na ravni lanskih rekordnih
V KZ Šaleška dolina načrtujejo, da bodo letos ustvarili dobrih 18,6 milijona evrov prihodkov, kar je podobno kot lani, ko so prihodki kljub koronaletu poskočili za 12 odstotkov. Zadruga nadaljuje razvoj novih izdelkov, predvsem iz jabolk, ki jih gojijo na 18 hektarjih površin na Turnu. Jeseni bo na voljo jabolčna penina, ki je prva te vrste v Sloveniji. Izdelali so tudi jabolčno vino in jabolčni cider, v bližnji prihodnosti načrtujejo postavitev fontane tolkca (mošta) v spomin rudarjem, ki so smeli s seboj v jamo vzeti tudi kakšno čutarico tolkca, da je bilo delo pod zemljo vzdržnejše. So pa ponosni na jabolčni brandy ethos, ki ga dve leti in pol v hrastovih sodih zorijo 160 metrov pod zemljo in ki so ga na trg poslali sredi junija. Vsi ti izdelki prihajajo izpod rok zaposlenih v zavodu Darilo narave.
