Vizionarsko smo karanteno prehiteli in napolnili skladišča
Še letos naj bi v Ljubljani odprli skupno zadružniško skladišče, uvajajo tudi samozavarovalni sklad, da ne bodo odvisni od zavarovalnic, našteva Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
V Ljubljani zadružniško skladišče
Med prvimi je postavitev skupnega zadružniškega skladišča v Ljubljani, s katerim se bodo s svojimi pridelki, še posebej ekološkim mesom, približali ljubljanskim kupcem. Končne lokacije še niso zbrali, Drev pa verjame, da bo odprto še letos.
»V novem predsedniku zadružne zveze Borutu Florjančiču imamo odličnega sogovornika in partnerja. Verjamem, da bomo skupaj našli najprimernejšo lokacijo za skladišče.«
Pravi bum minulega leta je spletna prodaja njihovega ekološkega mesa, ki ga sicer prodajajo že od leta 2010, trenutno pa so največji ponudnik ekološko pridelanega mesa pri nas, za katero zagotavljajo tudi sledljivost. »Pri poslu smo zelo prizemljeni in zato smo šli tudi že pred dobrim desetletjem v oblak,« se nekoliko pošali Drev, ko opisuje uvedbo digitalizacije in njen izjemni pomen. Kupci lahko prek QR-kode na izdelku preverijo, od katerega kmeta je bila živina oziroma čigavo meso bo na njihovem krožniku.
Zagotavljajo višje odkupne cene
Meso odkupujejo od živinorejcev iz Savinjske in Šaleške doline, Koroške, s Kozjanskega, Pohorja in iz Zasavja, prodajajo pa pod blagovno znamko Ekodar. Aprila lani se je spletna prodaja ekološkega mesa podvojila, pred poletjem potrojila, jeseni pa se je prodaja dvignila za kar 735 odstotkov. Tako po spletu prodajo za dober milijon evrov ekološko pridelanega mesa. »Moji sodelavci, ki so odgovorni za razvoz mesa, vstajajo že ob treh zjutraj, da imajo kupci po Sloveniji pravočasno dostavo. V vseh teh letih nismo imeli niti ene reklamacije,« poudarja Drev pomen hladne verige, ki jo torej zagotavljajo sami.
Rast prodaje ekološko pridelanega mesa dokazuje, da slovenski kupec vse bolj ceni kakovost kljub nekoliko višji ceni. Ekološko pridelano meso je namreč dražje, kar pomeni, da lahko višjo odkupno ceno zagotavljajo tudi rejcem. »Za teletino rejci dobijo v povprečju od 15 do 18 odstotkov več, za govedino pa desetino več,« pojasnjuje direktor zadruge. »Smo dobri plačniki in račun poravnamo najpozneje v 30 dneh. Pri plačni disciplini želimo biti zgled.«
Zakaj jim korona ni prišla do živega?
Vse večje ambicije pa imajo tudi na področju pridelave lesa. Lani so pripojili Gozdarsko zadrugo Vransko z željo, »da Slovenija sama bolje izkoristi lesno bogastvo, saj še vedno delamo samo dodelavne posle. Želimo postaviti obrat z žago in našemu lesu zagotoviti ustrezno ceno, ne pa da ga prodajamo v Avstrijo in nato uvažamo. Gre za večletni projekt,« opisuje Drev.
Karantena lani torej ni vzela kril njihovim načrtom in ambicijam, saj so imeli že 3. marca lani, torej skoraj dva tedna pred razglasitvijo karantene, krizni sestanek in so napolnili skladišča ne samo z živili, temveč tudi zaščitnimi maskami in razkužili. »Seveda nas je bilo strah. A ustrašili se nismo, čeprav nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Vedeli smo, da moramo biti pripravljeni, saj so razmere zelo resne. Delovali smo kot ekipa in se na dogajanje odzvali res vizionarsko. Sodelavci ves čas korone hodimo na delovno mesto in niti eden od nas ni zbolel. Ponosen sem na ekipo in prepričan sem, da smo pravi zmagovalci! Tedaj se nismo nič testirali, le spoštovali smo vse ukrepe in dogovor, da če se nekdo počuti slabo, naj ostane doma. Zaupali smo drug drugemu in nihče od 70 sodelavcev zaupanja ni zlorabil. Zdaj pa se moramo vsak teden testirati …« opisuje Drev. Sodelavcem, ki morajo na delovnem mestu nositi maske, vse leto izplačujejo petodstotno stimulacijo.
Od celotne prodaje, ki jo bodo opravili do konca aprila, bodo odstotek namenili za obnovo Mozirske koče na Golteh.